Pohajkovanje po jugovzhodu Kitajske z moralno eminenco

Težko breme in dolga pot

Mojster Zeng je govoril: "Kdor se uči, ne more biti brez velikega srca in trdne volje; kajti njegovo breme je težko in pot dolga. Nravnost, to je njegovo breme: ali ni težko? Ob smrti šele pride na cilj: ali ni to daleč?"

Po desetdnevnem počitnikovanju med nasadi pomel in mandarin, plezalnimi stenami, preizkušenimi restavracijami, založenimi trgovinami in pisano druščino sem težko znova spakiral. Zaspal sem s približno začrtano popotniško potjo, a zjutraj sem moral odigrati še zaključno tekmo domenjenega prvenstva v ping-pongu. Medtem ko sem z lahkoto napredoval prek Italijana Giulia, sem tokrat z zgrešenimi zabitki na močno rezane žogice samooklicane lokalke Apple izzval le jabolčne nasmeške. Brez presenečenj Kitajska : Slovenija = 3 : 2. Izpod kraških čudes sem si tako sit sredi dneva na poti do mesta končno določil dnevni cilj. S seboj sem imel obilno zalogo napol posušenih, božanskih kakijev, preveč za spodobnost izkušenega popotnika.

Nenehen napredek

Glede Yan Yuana je mojster dejal: "Ja, venomer sem ga videl stopati naprej, nikoli da bi stal na mestu!"

Poti na zemljevidu ni bilo niti za pošten počitek v udobnem spalnem vagonu, a ni je bilo avtoceste, temveč hribovska cesta. Posedel sem se na zadnje sedeže kakor glavni v šoli, visoko s pregledom. Malo sem zadremal do pranja avtobusa še pred makadamom, potem pa budno spremljal manevre po kadeči se cesti in poskakoval skupaj z zadnjimi kolesi. Hupa je pela tovornjakom naproti. Ob enem, do vrha naloženem z zemljo, smo obtičali.

Izogibanje jezi

Mojster je dejal: "Če raje sam več storiš in manj pričakuješ od drugih, se izogneš jezi."

Šoferja sta si skozi okni izrekla obtožbe. Motorja sta obmirovala. Obstali smo zunaj med hudimi besedami in straniščnimi potrebami. Ne, ogledal sem si, pločevini se nista dotaknili. Nadaljevali smo pot, a zopet čakali nakladanje nakladača s čelno svetilko, nadaljevali do bagarja, ki je zaprl najprej eno stran ceste, potem ko je naš šofer z vzvratno vožnjo zamenjal pas, pa še tega.

Plemeniti VIII

Mojster je dejal: "Plemenitega ne prepoznaš po malenkostih, zna pa se lotiti velikih reči. Prostak ne more prevzeti nase velikih stvari, lahko pa ga prepoznamo v malenkostih."

Skočil je ven in se stepel. Kondukterka mu je pomagala in bila po krikih sodeč v tisti temni noči najbolj besna.

Proti vmešavanju

Mojster je govoril: "Kdor uradno k temu ni pozvan, naj se v vlado ne vmešava."

Gradbena podjetja verjetno še niso popolnoma v zasebni lasti. In jezna na partijo so zadržali. Potniki smo prestopili v avtobus, ki nas je dohitel.

Devetero misli

Mojster je dejal: "Plemeniti ima devetero stvari, na katere misli: pri gledanju misli na jasnost, pri poslušanju misli na razločnost, ob izrazu lica misli na blagost; v svojem vedenju misli na spoštovanje, pri govorjenju misli na zvestobo svojim besedam, v svojih poslih misli na vestnost, v svojih dvomih misli na spraševanje, v jezi misli na resnost posledic, ob sprejemanju misli na pravičnost."

Spomnil sem se dogodka, ki me je dan pred odhodom iz vasice, kjer je delež tujih obiskovalcev največji v deželi, streznil in prizemljil. Z dvema nahrbtnikoma plezalne opreme pod računalnikom, me je iz spletnega tavanja zdramilo kričanje. Zunaj so na podu ozke uličice ležale pomaranče. Ženska je z obupanimi kretnjami lovila neizrekljivo. Razprtije niso bile moja stvar.

Neprizadetost in pravičnost

Mojster je dejal: "Plemeniti človek primarno na nič ni brezpogojno navezan in do ničesar na svetu nima brezpogojnega odpora. Le na strani pravice stoji."

Ko sem za plezalski zmenek znova spustil miško, sem nekaj metrov stran na glavni sprehajalni ulici hotelčkov, barčkov in spominčkov naletel na zbrano množico okoli ženske na kolenih, ki je objemala rešetke turističnega električnega avtomobila, kakor da bi bila priklenjena. Policaj je pobral pomaranče v vrečo.

O ljudstvu

Mojster je dejal: "Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privest do tega, da bi to razumelo."

Prodajala bi lahko na tržnici, kjer se plača davek. Ženska je trdila, da ni prodajala. Ljudje so bili videti zadovoljni. Moje srce pa je bilo že utrjeno od nezgode, v katero sem bil vpleten nekaj dni prej.

Plemeniti IV

Mojster je dejal: "Plemeniti naslavlja zahteve nase, prostak pa na druge ljudi."

Lepega sončnega dne, ko sem neuspešno brcal žogico s peresci, ne da bi se dotaknila tal, kakor vešče to za ohranitev gibčnosti telesa in bistrosti uma počno sivolase babice po mestnih parkih, ko je soplezalka Katja svetovnega porekla pričakala svoja popečena kruhka, je napihnjeni lokalni turist prestrašil Shanshana (prevod: Medved), prisrčnega psička, in bil tudi sam prestrašen. Cucek je lajal, oni pa grozil. Lastnica Katja se je postavila v bran ščenetu, ki je, kakor taki znajo, varovan za njenim hrbtom, "napadal" z leve in desne. Oni njej, naj ga prime, ona njemu, naj odide.

Plemeniti V

Mojster je dejal: "Plemeniti je samozavesten, ni pa prepirljiv, priljuden je, se pa ne spusti v prostaštvo."

Jez jeze se je podrl. Turist v športni jakni je zaflosal najprej kos, potem pa kar celo betonsko ploščo mimo Katjinega hrbta. Medved z ranjeno tačko se je potolažil med mojimi nogami, starejša dva pa sta izmenjala še nakaj maščevalnih želja, preden je besni še bolj besno zapustil njemu nenaklonjeno prizorišče. Katja je planila v jok.

Privlačni in svarilni zgled

Mojster je dejal: "Če vidiš spoštovanega človeka, pomisli na to, da bi mu postal enak. Če vidiš nevrednega človeka, se preišči v svoji notranjosti."

Razen s pomirjajočimi besedami nisem poizkusil, in ker nisem bolj moško posegel, sem si naložil križ krivde... A komu zavraga naj bi bil mož, psu ali tistemu spornemu demokratičnemu principu o živalski pravici do izražanja v deželi, kjer si nekateri svoje lastne ljubljenčke privoščijo kot novoletno pečenko?

Premislek

Mojster je dejal: "Kdor se ne zazre v daljavo, je blizu bridkosti."

Drugi dan ponovnega potovanja sem vzporedno z voznikom zasedel prvi sedež kot učitelj na šolskem izletu. Cesta se je od reke oddaljila in vse bolj vijugala v višave med riževe trase. Mlini so iz potoka jemali vodo, jo dvigali in vzdrževali pripravljalne bazene za novo riževo sezono. V blatni stoječi vodi so uživale bele race. Tisočletno drevo za mostičem, kjer se mladoporočenci manjšine Dong osrečijo, sem spoznal iz knjige, ko sem zjutraj brskal po trgovini s tradicionalnimi ročnimi izdelki. Po strmih poteh in robovih riževih polj so se v plavajoči hoji, da ramena kot težišče ne bi trpela sunkov bambusove palice z dvema obešenima košema, stopale kmetice v črnih širokih hlačah in bluzah z modrimi rokavčnicami. Lesketajoče črne lase so imele spete, kakor jih je imela ljubica za posebne priložnosti. Medtem ko je šofer slalomiral med kupi peska in kamenja, sem zrl na drugo stran grape in ugotavljal, kaj počno rdečkastobele redkvice, kot perilo obešene na lesena domovanja teh arhitekturnih mojstrov, ki jim je še žebelj odveč. Starodavno idilo je lahko zmotil samo satelitski krožnik na strehi in kajpak zavedanje samega sebe in svoje vloge. Še sanjalo se mi ni, da mi bo naslednji dan naproti prikorakal rastafarijanec iz Trinidada.

Modrec in talenti

Mož iz okolice Daxianga je dejal: "Mojster Kong je gotovo veliki mož in ima obsežno znanje, ni pa storil nič tako pomembnega, kar bi dalo slavo njegovemu imenu."

Mojster je to slišal in je takole dejal učencem: "Kakšnega poklica pa bi se jaz lahko lotil? Ali naj bom voznik ali lokostrelec? Zdi se mi, da bi se moral lotiti vozništva."

Šofer je ustavil, pomagal težakom napraviti pot ponovno prehodno, prestavil še dva kamna za vsak slučaj in lahko smo nadaljevali.

Andrej Jelen

Citati v kurzivu iz Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk; prevod Maja Miličinski.


Nekaj o Mojstru:
Confucius (551-479 pr.n.st.), moralni filozof, ki tako kot Sokrat ni napisal ničesar. Njegovo pravo ime Kong Zi so polatinili jezuitski misijonarji. Njegova "šola modrosti", ki daje veliko pozornost čaščenju prednikov, stoji v kitajski kulturi ob budizmu in taoizmu kot religija. O svojem razvoju Konfucij pove: "Petnajst sem jih imel in moja volja je bila naravnana na učenje, pri tridesetih sem bil utrjen, pri štiridesetih nisem imel nobenih dvomov več, pri petdesetih se mi je razodela volja Neba, pri šestdesetih se mi je odprlo uho, s sedemdesetimi sem lahko sledil srčnim željam, ne da bi prekoračil pravo mero."

In o piscu:
Ravnovesje med vsebino in obliko
Mojster je dejal: "Tisti, pri komer vsebina prevladuje nad obliko, je neotesan, tisti, pri komer oblika prevladuje nad vsebino, je pisar..."

Prispevek odraža mnenje avtorja in ne nujno tudi društva.

Na kratko o pogajanjih

Pogajamo se vsak dan; s partnerjem, starši, prijatelji, sodelavci, šefom … , pa čeprav o tem večinoma ne razmišljamo kot o pogajanjih. Nekateri so pri tem bolj uspešni kot drugi in res je, da je za uspeh dobro imeti malo prirojene pogajalske žilice, a pogajalske tehnike so veščine, ki se jih lahko vsak nauči in jih z vajo izpili. Vsako pogajanje, še tako težko, lahko z nekaj praktičnimi zvijačami, triki in točkami, ki jih bom opisala v tem blogu, uporabite v svojo korist. Celo iz najbolj »smrtne« situacije se lahko, če ste kreativni, izvlečete s celo kožo. Kot na primer ujetnik na otoku žensk, ki se pred smrtno kaznijo reši tako, da prosi, naj ga ubije najgrša.  Tale blog bo povzetek najbolj zanimivih točk s predavanj pri predmetu Tehnike pogajanj, prof. dr. Marjana Svetličiča (eden redkih res dobrih predmetov na FDV). Na koncu zato navajam vire in literaturo.
Poznamo več vrst pogajanj; pri pozicijskih gre predvsem za željo, da porazimo nasprotno stran (v nadaljevanju NS) (zmaga – poraz), pri načelnih pogajanjih se išče skupne rešitve, tako da je izid obojestranska zmaga; lahko pa ne pride do sporazuma in obe stranki izgubita. Vzemimo za primer pomarančo: kako si jo boste s prijateljem pravično razdelili? Jo boste prerezali na pol, boste šteli krhlje, boste naredili sok in ga razdelili na pol. Vse te rešitve ne upoštevajo pomarančnih olupkov, ki so prav tako lahko uporabni (kandirani) v sladicah ali za v marmelado. Mogoče bi vi raje imeli slednje, prijatelj pa sredico. To so tako imenovana integrativna pogajanja – dobiti ne poskušaš več ali isto kot NS, ampak to, kar je bilo možno dobiti oziroma kar je bilo v tvojem interesu; pri takih pogajanjih obe strani ustvarita novo vrednost in povečata »pogajalski kolač«. Zdaj pa nekaj točk:

1. ZAGOTOVITE SI BONUS
Nekomu ste naredili uslugo; bodisi šefu, bodisi kolegu. Kot je zapisano v skromnem slovenskem DNK-ju, boste najbrž na zahvalo odgovorili: »Ah, ni problema. Malenkost…« Pozabite! Reči morate: »Vem, da bi vi na mojem mestu isto naredili zame«. Tako ostanete skromni, a si zagotovite bonus, če boste kdaj želeli, da bi vam uslugo vrnili. Zagotovili si boste najboljše pogajalsko izhodišče.

2. IŠČITE INTERESE ZA STALIŠČI
Pogajanja so večinoma neuspešna zato, ker se ljudje vkopamo v določena stališča, zavzamemo neko pozicijo, od katere ne odstopimo. V ozadju teh stališč pa vedno tičijo neki interesi, ki jih moramo pri nasprotni strani odkriti (in obratno), da bi lahko našli skupni dogovor. Ne smeš zgolj ugotavljat KAJ NS hoče, ampak ZAKAJ nekaj hoče. Slavna so recimo mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom leta 1978 Camp Davidu. Izrael je zavzel Sinajski polotok leta 1967. Ko so se začela pogajanja med obema država, sta bili stališči obeh nezdružljivi: Izrael je vztrajal, da obdrži del Sinaja, Egipt je zahteval, da se cel Sinaj vrne njim. Pogajalci so izrisali več zemljevidov in noben ni ustrezal. V delitvi pa sta dejansko tičala dva interesa: interes Izraela je bila varnost, saj niso želeli, da bi imeli na meji egiptovske tanke, interes Egipta pa je bila neodvisnost – Sinaj je bil njegov del vse od časov faraonov, po stoletjih grške, rimske, francoske in britanske vladavine je Egipt šele nedavno postal samostojna država in Egipčani niso bili pripravljeni prepustiti svojega ozemlja. Slednjič so se dogovorili tako, da se je Sinaj vrnilo Egiptu, ti pa so morali demilitarizirati velika območja in tako zagotoviti varnost Izraelu.

3. IMEJMO ALTERNATIVO oz. t. i. BATNO:
Ko se pogajamo, imamo vedno zastavljen nek cilj, ki bi ga radi dosegli. To vedno ni mogoče, zato moramo imeti alternative ali tako imenovano BATNO (Best Alternative to a Negotiated Agreement). Gre za tisto rešitev, ki bo obveljala, če do dogovora ne pride. Z njo krepiš svoj pogajalski položaj. Na primer: če vam do konca meseca iz podjetja X ne pošljejo dobre ponudbe za službo, kaj boste storili? Sprejeli službo v podjetju Y? Iskali službo v drugem mestu? Recimo, da vam iz podjetja X vendarle sporočijo, da vas vzamejo za določen čas, hkrati iz podjetja Y izveste, da imate možnost dobiti zaposlitev za nedoločen čas (vas pa zaradi narave dela vseeno bolj zanima delo pri X). To, da podjetju X omenite, da imate »boljšo« ponudbo iz konkurenčnega podjetja in da boste še razmislili, bo mogoče podjetje X »prisililo«, da vam bo vseeno ponudilo pogodbo za nedoločen čas. Boljša torej kot je vaša BATNA, večjo moč imate.

4. UPORABITE OBJEKTIVNA MERILA
Oprite se na objektivna merila: poiščite zakone, pravila, standarde, statistike, podobne primere iz preteklosti ali strokovno mnenje. Ana je delala kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu za določen čas, ob izteku pogodbe je vprašala ravnateljico, ali lahko računa na stalno mesto, ravnateljica ji je odgovorila, da ja. Takrat je specialna pedagoginja odšla na porodniško in ker se nihče ni prijavil na nadomestni razpis, je Ana sprejela nadomeščanje te pedagoginje; in podpisala pogodbo za nadomeščanje, ki pa ni predvidevala, da po njenem izteku dobi stalno delovno mesto. Ana je na to opozorila ravnateljico in ta ji je rekla, da je taka pogodba edina možna in da ne more po njej dobiti zaposlitve za nedoločen čas. Ana se je obrnila na pravno službo na SVIZU, ki ji je zagotovila, da je to mogoče. Ponovno je šla do ravnateljice in ta je vztrajala pri svojem, ko pa ji je Ana povedala za mnenje pravne službe, je popustila in Ani predlagala, naj sama pripravi osnutek pogodbe. Ana je tako slednjič le dobila delovno mesto za nedoločen čas.

5. SLABOSTI NA ZAČETKU
Je pri pogajanjih dobro slabosti predstaviti na začetku ali na koncu? Pravilen odgovor je: na začetku; tako namreč v pogajalcih nasprotne strani vzbudiš zaupanje, poleg tega se stvari, ki so povedane na začetku, na koncu (prej) pozabi.

6. NA ZAČETKU VEČJA PONUDBA, POTEM ZMANJŠUJ
Začnite z visoko ponudbo. Obstaja raziskava, v kateri so naključne ljudi spraševali, ali bi bili pripravljeni pomagati invalidni mladini 5 krat na teden; večina jih je odgovorila ne; toda takoj zatem so jim postavili še drugo vprašanje; ali bi bili pripravljeni pomagati 1x na dva meseca. Večina je odgovorila pritrdilno. Ko so drugo skupino že v prvo vprašali le, ali bi bili pomagati invalidom 1x na dva meseca, jih je veliko več prošnjo zavrnilo.

7. NE POZABITE, DA SE POGAJATE Z LJUDMI
Poskusite čim boljše spoznati nasprotno stran – informirajte se o njej, z njo vzpostavite tudi neformalne odnose (pridite na pogajanja prej, namenite čas neformalnemu druženju). Če je iz drugega kulturnega okolja, se nujno pozanimajte o njenih navadah. Predvsem pa se izogibajte konfliktom; dober pogajalec brzda svoja čustva, jih zna uravnotežiti, uporablja razum, se skuša vživeti v kožo nasprotnika. Biti moraš mehek do ljudi in trd do problema. Izbruhi jeze, nepotrpežljivost, nesramnost ali arogantnost ne bodo v pomoč.

8. PRAVILA USPEŠNEGA GOVORA:
Začnite udarno (predstavite stvar v zgodbi, anekdoti). Govor naj ima vodilno temo, jezik naj bo preprost. Končajte prepričljivo, motivirajte, mobilizirajte. Velikokrat pomaga ilustrirati problem tako, da NS postavite v vašo kožo oziroma da jim potrkate na vest. Recimo: želite si, da bi se v vašem kraju uredilo pločnik na nevarnem odseku mesta, ker je nevarno za šolarje. Na sestanku pri županu poudarite dejstvo, da ima tudi on otroke in ga vprašate, kako bi se počutil, če bi morali njegovi otroci vsak dan hoditi po takšni nevarni cesti. Drug primer: stara stavba na FDV-ju ni bila protipotresno grajena, fakulteta je od ministrstva zahtevala denar za obnovo, a jim ga slednje ni želelo dati. Dekan je problem na sestanku ponazoril tako, da je uporabil zgodbo o tem, kako se je v neki državi zrušila fakulteta in pod seboj pokopala študente. (To se je takrat res zgodilo in je bila novica v vseh črnih kronikah.) Nato je vprašal ljudi iz ministrstva: »Če se kaj takega zgodi pri nas, kdo bo to sporočil staršem umrlih in jim pojasnil, zakaj problema nismo pravočasno rešili, ko je bilo še mogoče? Kdo bo prevzel odgovornost?« In ministrstvo je primaknilo sredstva.
Če na kratko povzamem: bistveno pri pogajanjih je, da se nanje dobro pripravimo, spoznamo NS, si pripravimo možne alternative oz. BATNE, se vživimo v kožo nasprotnika, dobro poslušamo in sprašujemo po razlogih (Zakaj ja …, Zakaj ne …, Zakaj mislite tako …,), parafraziramo NS (Če sem vas prav razumel, vi pravite, da …) smo kreativni pri odkrivanju skupnih interesov, ki tičijo za različnimi stališči, smo vztrajni, potrpežljivi, brzdamo čustva in smo nekonfliktni (izbruhe jeze lahko ublažimo s sklicevanjem na čustva – Čutim, da tega ne bi smeli tako narediti (o čustvih se je namreč nemogoče »objektivno« prepirati). Čisto za konec pa si velja zapomniti še dve življenjski modrosti: NIČ ni dogovorjeno, dokler ni VSE dogovorjeno in … včasih, ko ne gre in ne gre in ne gre se velja zgledovati tudi po Luciani.
VIRI:

• Svetličič, Marjan: Osnove tehnike pogajanj. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, 2005

• Fisher, Rogerm William Ury in Bruce Patton: Kako doseči dogovor. Umetnost pogajanj. Gospodarski vestnik. Ljubljana, 1998.

Jerneja Grmadnik

Prispevek odraža mnenje avtorja in ne nujno tudi društva.