Spet prihajajo študentski protesti. Tokrat bo Študentska organizacija zanje porabila najmanj 50.000,00€, kar znese približno 21 letnih štipendij, za katere bodo protestirali. Ljubljanske ulice bo zopet zasedlo rajanje študentov, ki bodo predvsem izkazovali to, kar jim pomeni študentsko življenje. Ponavlja se scenariji iz pred štirih let, ko so se na t.i. črno sredo (19.4.2006) študentje angažirali proti Bajukovim reformam študentskega dela – z edino razliko, da je podmladek Nove Slovenije tokrat na strani protestnikov.
No, protestirali so češ še za celo kopico drugih stvari. Tudi sedanji Zakon o malem delu ima določene pomanjkljivosti, o katerih se študentje (ta termin se sedaj že v splošnem uporablja za označevanje pripadnikov Študentske organizacije Slovenije) sicer niso pripravljeni pogajati. Vendar: povod teh protestov je vedno lahko le eden in isti – reforma študentskega dela in posledično izpad iz proračuna Študentskih organizacij.
No, protestirali so češ še za celo kopico drugih stvari. Tudi sedanji Zakon o malem delu ima določene pomanjkljivosti, o katerih se študentje (ta termin se sedaj že v splošnem uporablja za označevanje pripadnikov Študentske organizacije Slovenije) sicer niso pripravljeni pogajati. Vendar: povod teh protestov je vedno lahko le eden in isti – reforma študentskega dela in posledično izpad iz proračuna Študentskih organizacij.
19.4.2006, protest študentov (ups, koncert)
Prav žalostno je, da se študenti, ta cvet bodoče inteligence, vedejo kot najbolj ozkogleda interesna skupina, ki jih skrbi samo za svoje bone in ohranjanje študentskega dela, pri čemer ne zmorejo niti te koristoljubne daljnogledosti, da bodo čez nekaj let tudi sami (uspešno ali ne) prenehali biti študenti in takrat sami ne bodo zmogli dobiti zaposlitve – zaradi študentskega dela. Kaj šele, da bi videli izkrivljanje, ki ga na trgu delovne sile povzroča študentsko delo in nesorazmerne profite nekaterih na račun tega. Kaj šele, da bi onkraj lastnega interesa utegnili videti bedo naraščajoče brezposelnosti in zanikrnih pokojnin, za katere je malo delo – čeprav ne optimalna, lahko vsaj zasilna rešitev. Za tako ozkogledo mišljenje si protestirajoči študentje ne zaslužijo niti ene dodatne štipendije. Nasedajo argumentom, da brez študentskega dela ne bodo mogli študirat, čeprav imajo od študentskega dela v sedanjem formatu lahko korist le študentje, ki dejansko nimajo nobene intence študirati, temveč bi le radi bili zaposleni in prejemali redne prihodke. Ker pa je dandanes lažje dobiti status študenta kot pa redno zaposlitev, je tudi študentsko delo – brez zdravstvenega, pokojninskega itd. zavarovanja – v redu. Če pa zmore kdo študirati ob 8 urnem delovniku, je jasno, kako neresno je pri nas opredeljen študij – kar je pravzaprav to, zaradi česar bi morali študentje protestirati.
Kar me ob organizaciji teh protestov najbolj skeli, je grozljiva moč propagande. Koliko dodatnih študentov lahko na ulico spravi dodatni evro, porabljen za oglaševanje protestov? Ko bomo odgovorili na to vprašanje, bomo videli, kako poceni je študentski intelekt. Študentje in dijaki, ki bodo v sredo za dva glaža vina in en povprečen bend protestirali proti malemu delu, ne da bi v resnici vedeli, kaj jim sedanje študentsko delo prinaša, so sramota za študentski stan.
Bolj razdelan članek z naslovom "Študent sem, torej delam: študentsko delo ali o pravici biti najbloj poceni delovna sila na trgu", začinjen z nekaj anekdotami, si lahko preberete tukaj.
P.S. Videla sem propagandne plakate, ki razobešeni po celi Ljubljani, vabijo: "Skupaj na štrajk!" A ni to žalitev za delovsko gibanje? Štrajk? S čim boste pa grozili ... z odpovedjo brezplačnemu študiju?
Marijana Koren
Prispevek odraža mnenje avtorice in ne nujno tudi društva.
