Wednesday, January 19, 2011

Vabilo k pisanju

Vabimo vas k sodelovanju pri tretji številki revije RAZPOTJA.

Revija je sestavljena iz več sklopov


  • prvi sklop je tematski in iz različnih zornih kotov osvetljuje določeno problematiko. S tem želimo neko aktualno, vendar na obrobje potisnjeno problematiko, premisliti in razbrati pomembne implikacije, ki jih ta problematika nosi v našem vsakodnevnem življenju, tako na osebni, kot tudi lokalni ali globalni ravni. Tema druge številke je Svoboda informacij? (glej spodaj). Iztočnice iz priponke so zgolj okvirne, vsak se lahko loteva teme kot in kar si želi.
  • drugi sklop so recenzije knjig, tako strokovnih kot leposlovnih, ki so bile izdane v letu 2010.
  • tretji sklop je premislek o filmih. V tem sklopu avtorji podajo razmislek o problematikah, ki jih podajajo določeni filmi. Filmi morajo biti iz leta 2010.
  • zadnji sklop so preostali teksti, ki se reflektirano in premišljeno lotevajo neke aktualne problematike.
Teksti so lahko esejske ali strokovne narave. Vendar naprošamo pisce, da pišejo jasno in razumljivo, saj je revija namenjena širokemu krogu bralstva. Ker to ni znanstvena revija, naj se citati in reference pojavljajo zgolj tam, kjer je nujno.

Dolžina tekstov je od 3 do 7 strani (recenzije lahko tudi krajše). Pisava je velikost 12, razmik med vrsticami mora biti 1,5.

Rok za oddajo tekstov je 28. 2. 2011 (zaželeno tudi prej)

Tekste pošljite na RevijaDHG@yahoo.com

Za vse ostale informacije smo na voljo na zgornjem naslovu.

Pišite, čakamo vas,

Lep pozdrav,
uredništvo revije DHG

iztočnice-------------------------------------------------


Svoboda informacij?

Tema tretje številke Razpotij je svoboda informacij in informiranja. Vprašaj v naslovu nakazuje, da iščemo prispevke, ki se bodo lotevali vprašanj, povezanih s konceptom svobodnega pretoka informacij, njegovimi morebitnimi mejami in protislovji, političnimi in socialnimi implikacijami ter drugimi vprašanji, povezanimi s to temo.
Tema je zastavljena kot presečišče dveh problematik: tradicionalnega razsvetljenskega ideala svobode govora in izražanja ter mnogo sodobnejšega pojma informacije, na katerega so vezani sodobni fenomeni informacijske revolucije in informacijske družbe. Sprejemamo prispevke, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki bodisi ene bodisi druge problematike, kakor seveda tudi njune povezanosti.
V spodnjem seznamu predlagamo nekaj možnih sklopov, v katere se lahko vključujejo posamezni prispevki. Ti sklopi so mišljeni zgolj kot iztočnice za avtorje. Ni nujno, da so prispevki omejeni le na spodaj predlagane vidike: z veseljem bomo sprejeli članke, ki se bodo problematike lotevali tudi iz drugih perspektiv.

1) Informacijska teorija ter teorija medijev. Kaj je pravzaprav informacija? V čem se razlikuje od podatka in kako je povezana s konceptom medija? Ali lahko ideal svobode govora in izražanja, ki je bil v svoji genezi tesno povezan s svobodo vesti, avtomatično prenesemo na svobodo širjenja, izmenjave in posredovanja informacij? In če ne, kako lahko na novo definiramo polje človekove svobode v upravljanju z informacijami?
2) Svoboda govora in njegove meje. Vprašanje »sovražnega govora« kot mejnega primera ali poskusnega kamna svobode govora. – Kje je meja med pravico javnosti do informiranja in pravico do zasebnosti (kar odpira nadaljnje vprašanje odnosa med javnim in zasebnim). – Kako uskladiti pravico do svobodnega izražanja mnenj in pravico do dobrega imena? Je sploh smiselno vztrajati pri zadnji kategoriji ali bi morali iti proti njeni ukinitvi, kot npr. v ZDA? – Ustavnopravni vidiki zaščite svobode govora in njihova aplikacija v Sloveniji (s tem vprašanjem je povezana tudi kontroverzna slovenska sodna praksa, vključno s prepovedjo literarnih del, zaporo spletnih strani itd.) – Kaj pa vprašanje blasfemije oz. žalitve religioznih čustev (spomnimo se na znamenitih karikatur Mohameda)? – S temi vprašanji je tesno povezana tudi široka problematika svobode tiska in medijev nasploh. Po eni strani lahko v številnih državah opazujemo poskus krčenja svobode medijev s strani političnih oblasti (npr. pri naših sosedih Italiji in Madžarski), po drugi pa smo soočeni z vse večjo oblastjo samih medijev, kar odpira vprašanje o novinarski etiki (v kontekstu, ko se mediji vse pogosteje razglašajo za nadzornike oblasti, je tudi zanje na mestu znamenito vprašanje, »kdo nadzira nadzornike?«)
3) Aktualna razsežnost. Številni fenomeni, ki smo jim priča zadnjem času, kot so Wikileaks ali (ne)uspeh »piratskih strank« po Evropi, kličejo k premisleku. Ali lahko resnično pripomorejo h krepitvi »demokracije od spodaj« ali gre za »informacijski terorizem«? – S tem je tesno povezana podtema avtorskih pravic, tako v Sloveniji (SAZAS) kot drugod. Pri tem se odpira široka problematika lastništva nad intelektualno in umetniško produkcijo, obuditve zamisli o »ustvarjalni gmajni« (creative commons) in polemike okoli tega, do katere mere smemo koncept zasebne lastnine aplicirati na informacije (mar ni DNK tudi zgolj informacija?)
4) Tema, o kateri je vredno posebej premisliti, je tudi poplava informacij. Do katere mere nam sodobno (pre)obilje informacij dejansko pomaga k boljši informiranosti? Ali sodobne tehnologije (npr. internet) res pripomorejo k bolj egalitarni participaciji v izmenjavi informacij ali dejansko povečujejo moč določenih centrov moči, ki imajo znanje in možnost za filtriranje tega neskončnega števila informacij? – Kakšna je vloga sodobnih tehnologij pri preobrazbi tradicionalnega načina difuzije informacij (pomislimo npr. na fenomen Wikipedije)?

Na ta in podobna (ali pa tudi čisto drugačna) vprašanja pričakujemo vaša razmišljanja, analize, komentarje, vrednotenja. Prispevki naj bodo dolgi med 3 in 7 strani v wordu (z velikostjo črk 12 in razmikom 1,5). Zaradi narave revije, ki ni znanstvena publikacija, temveč časnik, namenjen širši poglobljeni javni razpravi, avtorje prosimo, naj sklice na bibliografske reference omejijo na nujno potrebno.

Thursday, January 13, 2011

Thursday, January 6, 2011

DHG na televiziji

Danes na TV Primorka
Miha Kosovel in Jure Kralj o društvu in reviji
ob 17h in 22h

vabljeni k ogledu