Težko breme in dolga pot
Mojster Zeng je govoril: "Kdor se uči, ne more biti brez velikega srca in trdne volje; kajti njegovo breme je težko in pot dolga. Nravnost, to je njegovo breme: ali ni težko? Ob smrti šele pride na cilj: ali ni to daleč?"
Po desetdnevnem počitnikovanju med nasadi pomel in mandarin, plezalnimi stenami, preizkušenimi restavracijami, založenimi trgovinami in pisano druščino sem težko znova spakiral. Zaspal sem s približno začrtano popotniško potjo, a zjutraj sem moral odigrati še zaključno tekmo domenjenega prvenstva v ping-pongu. Medtem ko sem z lahkoto napredoval prek Italijana Giulia, sem tokrat z zgrešenimi zabitki na močno rezane žogice samooklicane lokalke Apple izzval le jabolčne nasmeške. Brez presenečenj Kitajska : Slovenija = 3 : 2. Izpod kraških čudes sem si tako sit sredi dneva na poti do mesta končno določil dnevni cilj. S seboj sem imel obilno zalogo napol posušenih, božanskih kakijev, preveč za spodobnost izkušenega popotnika.
Nenehen napredek
Glede Yan Yuana je mojster dejal: "Ja, venomer sem ga videl stopati naprej, nikoli da bi stal na mestu!"
Poti na zemljevidu ni bilo niti za pošten počitek v udobnem spalnem vagonu, a ni je bilo avtoceste, temveč hribovska cesta. Posedel sem se na zadnje sedeže kakor glavni v šoli, visoko s pregledom. Malo sem zadremal do pranja avtobusa še pred makadamom, potem pa budno spremljal manevre po kadeči se cesti in poskakoval skupaj z zadnjimi kolesi. Hupa je pela tovornjakom naproti. Ob enem, do vrha naloženem z zemljo, smo obtičali.
Izogibanje jezi
Mojster je dejal: "Če raje sam več storiš in manj pričakuješ od drugih, se izogneš jezi."
Šoferja sta si skozi okni izrekla obtožbe. Motorja sta obmirovala. Obstali smo zunaj med hudimi besedami in straniščnimi potrebami. Ne, ogledal sem si, pločevini se nista dotaknili. Nadaljevali smo pot, a zopet čakali nakladanje nakladača s čelno svetilko, nadaljevali do bagarja, ki je zaprl najprej eno stran ceste, potem ko je naš šofer z vzvratno vožnjo zamenjal pas, pa še tega.
Plemeniti VIII
Mojster je dejal: "Plemenitega ne prepoznaš po malenkostih, zna pa se lotiti velikih reči. Prostak ne more prevzeti nase velikih stvari, lahko pa ga prepoznamo v malenkostih."
Skočil je ven in se stepel. Kondukterka mu je pomagala in bila po krikih sodeč v tisti temni noči najbolj besna.
Proti vmešavanju
Mojster je govoril: "Kdor uradno k temu ni pozvan, naj se v vlado ne vmešava."
Gradbena podjetja verjetno še niso popolnoma v zasebni lasti. In jezna na partijo so zadržali. Potniki smo prestopili v avtobus, ki nas je dohitel.
Devetero misli
Mojster je dejal: "Plemeniti ima devetero stvari, na katere misli: pri gledanju misli na jasnost, pri poslušanju misli na razločnost, ob izrazu lica misli na blagost; v svojem vedenju misli na spoštovanje, pri govorjenju misli na zvestobo svojim besedam, v svojih poslih misli na vestnost, v svojih dvomih misli na spraševanje, v jezi misli na resnost posledic, ob sprejemanju misli na pravičnost."
Spomnil sem se dogodka, ki me je dan pred odhodom iz vasice, kjer je delež tujih obiskovalcev največji v deželi, streznil in prizemljil. Z dvema nahrbtnikoma plezalne opreme pod računalnikom, me je iz spletnega tavanja zdramilo kričanje. Zunaj so na podu ozke uličice ležale pomaranče. Ženska je z obupanimi kretnjami lovila neizrekljivo. Razprtije niso bile moja stvar.
Neprizadetost in pravičnost
Mojster je dejal: "Plemeniti človek primarno na nič ni brezpogojno navezan in do ničesar na svetu nima brezpogojnega odpora. Le na strani pravice stoji."
Ko sem za plezalski zmenek znova spustil miško, sem nekaj metrov stran na glavni sprehajalni ulici hotelčkov, barčkov in spominčkov naletel na zbrano množico okoli ženske na kolenih, ki je objemala rešetke turističnega električnega avtomobila, kakor da bi bila priklenjena. Policaj je pobral pomaranče v vrečo.
O ljudstvu
Mojster je dejal: "Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privest do tega, da bi to razumelo."
Prodajala bi lahko na tržnici, kjer se plača davek. Ženska je trdila, da ni prodajala. Ljudje so bili videti zadovoljni. Moje srce pa je bilo že utrjeno od nezgode, v katero sem bil vpleten nekaj dni prej.
Plemeniti IV
Mojster je dejal: "Plemeniti naslavlja zahteve nase, prostak pa na druge ljudi."
Lepega sončnega dne, ko sem neuspešno brcal žogico s peresci, ne da bi se dotaknila tal, kakor vešče to za ohranitev gibčnosti telesa in bistrosti uma počno sivolase babice po mestnih parkih, ko je soplezalka Katja svetovnega porekla pričakala svoja popečena kruhka, je napihnjeni lokalni turist prestrašil Shanshana (prevod: Medved), prisrčnega psička, in bil tudi sam prestrašen. Cucek je lajal, oni pa grozil. Lastnica Katja se je postavila v bran ščenetu, ki je, kakor taki znajo, varovan za njenim hrbtom, "napadal" z leve in desne. Oni njej, naj ga prime, ona njemu, naj odide.
Plemeniti V
Mojster je dejal: "Plemeniti je samozavesten, ni pa prepirljiv, priljuden je, se pa ne spusti v prostaštvo."
Jez jeze se je podrl. Turist v športni jakni je zaflosal najprej kos, potem pa kar celo betonsko ploščo mimo Katjinega hrbta. Medved z ranjeno tačko se je potolažil med mojimi nogami, starejša dva pa sta izmenjala še nakaj maščevalnih želja, preden je besni še bolj besno zapustil njemu nenaklonjeno prizorišče. Katja je planila v jok.
Privlačni in svarilni zgled
Mojster je dejal: "Če vidiš spoštovanega človeka, pomisli na to, da bi mu postal enak. Če vidiš nevrednega človeka, se preišči v svoji notranjosti."
Razen s pomirjajočimi besedami nisem poizkusil, in ker nisem bolj moško posegel, sem si naložil križ krivde... A komu zavraga naj bi bil mož, psu ali tistemu spornemu demokratičnemu principu o živalski pravici do izražanja v deželi, kjer si nekateri svoje lastne ljubljenčke privoščijo kot novoletno pečenko?
Premislek
Mojster je dejal: "Kdor se ne zazre v daljavo, je blizu bridkosti."
Drugi dan ponovnega potovanja sem vzporedno z voznikom zasedel prvi sedež kot učitelj na šolskem izletu. Cesta se je od reke oddaljila in vse bolj vijugala v višave med riževe trase. Mlini so iz potoka jemali vodo, jo dvigali in vzdrževali pripravljalne bazene za novo riževo sezono. V blatni stoječi vodi so uživale bele race. Tisočletno drevo za mostičem, kjer se mladoporočenci manjšine Dong osrečijo, sem spoznal iz knjige, ko sem zjutraj brskal po trgovini s tradicionalnimi ročnimi izdelki. Po strmih poteh in robovih riževih polj so se v plavajoči hoji, da ramena kot težišče ne bi trpela sunkov bambusove palice z dvema obešenima košema, stopale kmetice v črnih širokih hlačah in bluzah z modrimi rokavčnicami. Lesketajoče črne lase so imele spete, kakor jih je imela ljubica za posebne priložnosti. Medtem ko je šofer slalomiral med kupi peska in kamenja, sem zrl na drugo stran grape in ugotavljal, kaj počno rdečkastobele redkvice, kot perilo obešene na lesena domovanja teh arhitekturnih mojstrov, ki jim je še žebelj odveč. Starodavno idilo je lahko zmotil samo satelitski krožnik na strehi in kajpak zavedanje samega sebe in svoje vloge. Še sanjalo se mi ni, da mi bo naslednji dan naproti prikorakal rastafarijanec iz Trinidada.
Modrec in talenti
Mož iz okolice Daxianga je dejal: "Mojster Kong je gotovo veliki mož in ima obsežno znanje, ni pa storil nič tako pomembnega, kar bi dalo slavo njegovemu imenu."
Mojster je to slišal in je takole dejal učencem: "Kakšnega poklica pa bi se jaz lahko lotil? Ali naj bom voznik ali lokostrelec? Zdi se mi, da bi se moral lotiti vozništva."
Šofer je ustavil, pomagal težakom napraviti pot ponovno prehodno, prestavil še dva kamna za vsak slučaj in lahko smo nadaljevali.
Andrej Jelen
Citati v kurzivu iz Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk; prevod Maja Miličinski.
Nekaj o Mojstru:
Confucius (551-479 pr.n.st.), moralni filozof, ki tako kot Sokrat ni napisal ničesar. Njegovo pravo ime Kong Zi so polatinili jezuitski misijonarji. Njegova "šola modrosti", ki daje veliko pozornost čaščenju prednikov, stoji v kitajski kulturi ob budizmu in taoizmu kot religija. O svojem razvoju Konfucij pove: "Petnajst sem jih imel in moja volja je bila naravnana na učenje, pri tridesetih sem bil utrjen, pri štiridesetih nisem imel nobenih dvomov več, pri petdesetih se mi je razodela volja Neba, pri šestdesetih se mi je odprlo uho, s sedemdesetimi sem lahko sledil srčnim željam, ne da bi prekoračil pravo mero."
In o piscu:
Ravnovesje med vsebino in obliko
Mojster je dejal: "Tisti, pri komer vsebina prevladuje nad obliko, je neotesan, tisti, pri komer oblika prevladuje nad vsebino, je pisar..."
No comments:
Post a Comment