Tutti frutti virusi

Zagotovo ste slišali vsaj tri imena za različne epidemije grip. Vsakemu znane so nedavna ptičja gripa in zdajšnja prašičja gripa. Tretja znana gripa, ki pa nima imena po živalih, je španska gripa, s katero se je leta 1918 okužila skoraj tretjina prebivalstva sveta. Takrat naj bi bilo petdeset milijonov umrlih in to naj bi bil tudi en od razlogov za konec prve svetovne vojne. Druge večje epidemije 19. in 20. stoletja slišijo še na imena kot so Aziatska, Azijska in Hongkonška.

Zakaj je ta gripa tako vztrajna? Ali ne bi lahko kar izumrla in nam dala mir? Otroška paraliza in črne koze, ki ju prav tako povzročajo virusi, sta se za tak konec že odločili. Proti njima smo se borili in zmagali s cepljenjem, zato bi najprej povedal, zakaj gre pri cepljenju. Naš imunski sistem vsak tujek spozna in proti njemu razvije odziv v obliki molekul imenovanih protitelesa, ki tujek prepoznajo in se nanj vežejo, ter tako posredujejo signal za napad. Za razvoj odziva je potreben čas, zato pa bolezen prebolevamo, čemur se lahko izognemo. Imunski sistem lahko že prej naučimo odziva tako, da se spozna z delci virusov ali deaktiviranimi virusi, kar imenujemo cepljenje.

Za otroško paralizo in črne koze cepivo obstaja, a prav tako obstaja cepivo za gripo. V čem je torej razlika med virusi, ki jih lahko iztrebimo, in tistimi, ki jih ne moremo? Poliovirus, ki povzroča otroško paralizo, obstaja v treh različicah ali sevih. Če naš imunski sistem s cepljenjem seznanimo z vsemi tremi različicami virusa za otroško paralizo ne moremo zboleti. Če cepimo vse ljudi, se virus nima več kam zateči in razmnoževati, kar pomeni njegov konec. Povzročitelji prehlada iz vrste rhinovirus (grško rhin- pomeni nos) obstajajo v več kot sto različnih sevih. Cepivo za prehlad je zato nemogoče narediti, kajti vsak sev se malo razlikuje in imunski sistem se mora učiti odziva proti vsakegemu posebej. Isti razlog tiči za tem, da za ošpicami zbolimo samo enkrat, saj obstaja le en sev virusa ošpic iz rodu morbilivirusov.

Pri virusu gripe poznamo več sevov, a to ni razlog, da gripe ne moremo iztrebiti, problem je v zelo hitrem mutiranju sevov. Morda ste se vprašali čemu imena H1N1 ali H5N1. Obe črki označujeta proteina na površini virusa. Prvi je hemagglutin ali krajše H, ki je potreben, da se virus pritrdi na celico. Hemagglutin deluje kot roka, ki zagrabi za točno določeno kljuko na celici. Od oblike te roke je odvisno na katere kljuke se bo virus vezal. Drugi pa je neuraminidaza ali N, ki služi virusu kot sablja za prebijanje iz celice zatem, ko se je v njej namnožil. Ta dva proteina sta le del od vseh desetih proteinov virusa, sta pa edina na površini in zato vidna imunskemu sistemu. Označevanje virusov gripe zato temelji na razvrščanju teh dveh proteinov, ki sta za imunski sistem tako pomembna.

Od proteinske roke H je odvisno na kakšne oblike kljuk se bo virus vezal. Ker pa imamo različni organizmi na naših celicah različne kljuke, od oblike roke H zavisi ali lahko virus okuži določeno žival in ali lahko okuži tudi človeka. Mutacije na genskem zapisu za ta protein torej lahko povzročijo, da postane virus nam bolj nevaren, ker se bolje veže na kljukice naših celic. Razloga za hitro spreminjanje virusa sta dva. Prvi razlog je, da je genski material virusa shranjen v RNK in ne DNK obliki, s čimer je povezano hitro mutiranje virusa. Drugi razlog pa je, da so geni za vseh deset proteinov zapisani molekuli RNK, ki je razsekana na osem delov. Ko dva različna virusa okužita isto celico, se vseh osem RNK molekul pomeša, kar pomeni veliko različnih novih virusov, bolj natančno 2⁸ oziroma 256. Te lastnosti omogočajo virusu gripe, da se seli med široko populacijo živali in včasih na novo zamaskiran pred imunskim sistemom preskoči na človeka.

Slika modela virusa gripe na katerem se vidi H in N protein.

Jaka Kragelj

Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno tudi društva.